Opis:
Thomas Imbach je polnih sedem let snemal dogajanje s svojega okna v središču Züricha, podiranje več kot sto let stare železniške postaje in gradnjo sodobnega zapora s policijsko postajo. Zveni dolgovezno? Na papirju morda, toda filmska reprezentacija dogodkov je naravnost spektakularna, igriva, neprestano inovativna in celo operetna, za nameček - s pričevanji nelegalnih prebežnikov, ki bodo verjetno napolnili dotični zapor - pa še družbeno aktualna. Izmenjujejo se počasni in pospešeni posnetki, včasih grobe ter spet drugič idilične podobe destrukcije in novogradnje. Strehe in stene odslužene postaje najprej podirajo, da jih z vzvratnim vrtenjem malo za tem čudežno sestavljajo nazaj. Žerjavi plešejo med izmenjujočo se dnevno svetlobo. Med čakanjem na gradnjo se pojavi festival ulične hrane, aktivirajo se grafitarji, ki očedijo varovalno ograjo, skratka, Imbach predstavi čudovito orkestriran in zvočno duhovito zmanipuliran postopek spreminjajočega se prostora.
"Nemesis sem začel snemati pred sedmimi leti, ker mi je vladna odločitev za rušenje stare tovorne postaje strla srce. Mislim, da bo uničenje kmalu obsojeno kot dejanje arhitekturnega vandalizma. Počasna smrt dolgoletne sosede je priklicala premišljanje o minevanju časa; občutke od zgodnjih spominov na smrt starega očeta do nedavne novice prijatelja režiserja, da je zbolel za rakom." (Thomas Imbach)