Opis:
Marina Abramović se je leta 2019 po več letih vrnila v rodni Beograd, kjer je pripravila pregledno razstavo svojega dela z naslovom Čistilec. Ob tem je nastal dokumentarec, v katerem umetnica in performerka govori o svojem delu, življenju, odnosu do svojega telesa in dolgoletnega sodelavca Ulaya, odraščanju v Titovi Jugoslaviji, kjer je doživljala tako represijo ideologije kot svojega družinskega okolja. Temu bi lahko rekli tudi "vodnik po Marini Abramović", v njem otroke, ki jih nikoli ni imela - niti jih ni želela imeti, imela je tri splave - nadomeščajo njeni mladi umetniški sledilci.
"Moja generacija umetnikov me nikoli ni zares sprejela kot umetnico, nemogoče jim je razumeti, da nekdo, ki sedi na stolu in ničesar ne počne, lahko pritegne vso to pozornost. Ne razumejo, kaj konceptualna umetnost v resnici pomeni, kaj pomeni umetnost performansa. Vendar lastne države iz sebe ne moreš oddvojiti. Kjerkoli bivaš, s seboj nosiš ozadje, zgodovino, tradicijo. Številna moja dela se navezujejo na državo, iz katere izhajam, vendar mi povezave ni treba izpričevati. Je v moji DNK." (Marina Abramović)