Opis:
Mekasov zgodnji celovečerni film takoj napove režiserjevo obsesijo po ufilmanih dnevniških zapisih, impresijah letnih časov, prijateljev (Ginsberg, Warhol, Lennon ...), znancev, družbenih pojavov ipd. Film sestavlja šest kolutov, šest nepovezanih segmentov, ki so gledljivi kot samostojne celote; še več, Mekas v spremnem zapisu gledalcu prepušča svobodno izbiro in mu "dopušča" tako hitro skeniranje filma kot zgolj občasen ogled fragmentov.
"Od leta 1950 ustvarjam filmski dnevnik. S svojim bolexom sem se sprehajal naokoli in se odzival na neposredno resničnost: dogodke, prijatelje, New York, letne čase. Kakšen dan sem posnel deset prizorov, drugič deset sekund in spet tretjič deset minut. Ali pa ničesar. Ko pišemo dnevnik, je postopek retrospektiven: sedeš, se ozreš nazaj na svoj dan in vse zapišeš. Ko (s kamero) ustvarjate filmski dnevnik, se (s kamero) odzivate nemudoma, takoj, v danem trenutku: ali ujameš takoj ali pa sploh ne. Poznejša vrnitev in retrospektivno snemanje bi zahtevala vnovično inscenacijo, ali dogodkov ali občutij. Lovljenje trenutka ob njegovi neposredni pojavnosti zahteva popolno obvladovanje svojega orodja (v tem primeru bolexa): zaznati mora stvarnost, na katero se odzivam, ter ob odzivu prav tako dokumentirati snemalčevo čustveno doživljanje (in vse spomine). Kar pomeni tudi, da sem moral vse urejanje posnetkov (montažo) opraviti na kraju samem, med snemanjem, v kameri." (Jonas Mekas)