Opis:
Mekas dokumentarec o prvih letih v New Yorku začne z znamenito izjavo, da sta si z bratom Adolfasom po prihodu v Brooklyn takoj izposodila denar in kupila kamero Bolex … ter začela dokumentirati življenje v Novem svetu. Litovska skupnost v Williamsburgu ni bila majhna, snemala sta folklorne dogodke, poroke, družinske piknike, proteste ameriških Litovcev proti komunizmu in Stalinu. Sledijo Mekasova selitev na Manhattan, zbiranje sredstev za revijo Film Culture, izleti v Vermont in prijateljevanje s somišljeniki iz subkulturne avantgarde, pa "rabbit shit haikus", najbolj igriv segment eksperimentalnega dokumentarca. To je izrazito melanholično delo, ki Mekasa razkriva kot domotožnega izgnanca v tuji deželi, kjer se je dolgo časa počutil "izkoreninjen, iztrgan, izpuljen človek", željan ostati doma, "med ljudmi, ki jih pozna in govorijo njegov jezik".
"Obdobje, s katerim se v teh šestih kolutih ukvarjam, je bilo čas obupa, obupanih poskusov pognati korenine v nova tla, ustvariti nove spomine. V teh bolečih šestih kolutih sem poskušal izraziti doživljanje izgnanstva, lastna občutenja teh let. Izgubljen, izgubljen, izgubljen povzema naslov filma, ki sva ga z bratom želela posneti leta 1949. Opisuje razpoloženje razseljene osebe, ki stare domovine ni pozabila, nove pa še ni sprejela. Šesti kolut je prehoden, pokaže se kanec sprostitve, najdem prve trenutke sreče. Začne se novo življenje ..." (Jonas Mekas)