V Vinči, nedaleč od Beograda, kjer je v neolitiku cvetela ena najstarejših civilizacij na evropskih tleh, leži eno največjih smetišč na svetu, neskončna luknja odpadkov in prahu, obkrožena z galebi, v kateri vsakodnevno operirajo t. i. stekleničarji, povečini romski prebivalci iz okoliških vasi, ki z golimi rokami zbirajo in preprodajajo plastične steklenice. V tem brezperspektivnem in toksičnem okolju se izrišejo zgodbe posameznikov, ki si podajajo vloge neformalnih vodij stekleničarjev; njihovo dejavnost evidentno vodijo nevidni šefi, ki jih slišimo edino iz telefonskih pogovorov. Kot kaže, pa so tudi Vinči šteti dnevi, smetišče naj bi oblasti v kratkem zaprle in zasule.
"Sprva sem želel posneti poetični in abstraktni krajinski film o trku arheoloških najdišč dveh civilizacij - starodavne iz kamene dobe in današnje, preplavljene s smetmi in plastiko, prave zrcalne podobe sodobne družbe. Uzrl sem nov, meni popolnoma neznan svet in zazdelo se mi je, da sem vstopil v film Pobesneli Max. Spoznal sem to postapokaliptično krajino in skupnost zbiralcev plastenk - stekleničarjev, delavnih ljudi, ki živijo in preživijo v skrajno krutih razmerah, vendar ostajajo neuničljivi, pristni in polni življenja." (Nemanja Vojinović)
SOB, 16. marca, in PON, 18. marca
Pogovor z režiserjem Nemanjo Vojinovićem bo po filmu.
Po končanih projekcijah je vstop na pogovore po filmih prost.