Fotografije Matjaža Krivica so nastale na reportažnem potovanju po Boliviji v okviru projekta Our Food. Our Future ob podpori okoljske nevladne organizacije Focus. Bolivija ima v zadnjih nekaj letih tretjo najvišjo stopnjo krčenja gozdov na svetu (za Brazilijo in DR Kongo) predvsem zaradi obsežne govedoreje in pridelave soje za živinsko krmo. Besedilo k fotografijam je prispevala novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek, ki se je v Boliviji sestala s številnimi predstavniki različnih interesnih skupin, živinorejci, trgovci z lesom, staroselskimi skupinami, varuhi gozda in odločevalci. 

Matjaž Krivic je dobitnik prestižne nagrade Popotniški fotograf leta 2022. 

Razstava bo v celoti na ogled aprila na Kongresnem trgu v Ljubljani.

V sodelovanju z društvom Focus

Dokumentarni film je z digitalizacijo in vzponom spletnih ponudnikov po prelomu stoletja doživel pravi preporod. Ta forma filmskega ustvarjanja se je povsod po svetu povsem udomačila tako v kinih kot na televizijskih zaslonih, njegove oblike danes segajo vse od zahtevnejših avtorskih filmov pa do komercialnih celovečercev za najširše občinstvo. Ali se je ta vzpon vzporedno zgodil tudi v Sloveniji? 

Na okrogli mizi bodo štiri ustvarjalke dokumentarnih filmov – Maja Weiss, Majda Širca, Petra Seliškar in Marija Zidar – delile svoje izkušnje. Kje na svoji poti so naletele na največje težave in kakšni so prihodnji izzivi slovenskega dokumentarnega filma? 

Izhodišče okrogle mize je izid posebne številke revije Dialogi o slovenskem dokumentarnem filmu, v kateri je petnajst avtoric in avtorjev razmišljalo o teh pomembnih vprašanjih. Pogovor bo vodil Matic Majcen, sourednik tematske številke Dialogov.

Mag. Lia Bordon je ženska s transspolno izkušnjo. Pri rojstvu so ji pripisali moški spol, jo kot moškega vzgajali, čeprav se je že v otroštvu zavedala, da bi se morala roditi kot deklica. V privzgojeni moški vlogi si je ustvarila bogato poklicno pot, dom in družino, pri 42 letih pa se je odločila končno zaživeti tako, kot bi morala že od rojstva – kot ženska. Vstopila je v mučen proces tranzicije in potrditev spola ob tveganju, da kot večina transspolnih oseb izgubi vse. Njena starša je (še) niste zmogla sprejeti, zato se je z ženo in otrokoma preselila v drug kraj ter si ustvarila novo življenje z novimi ljudmi. Danes kot osebna kovčinja, psihoterapevtka, predavateljica in zagovornica transspolnih oseb pomaga tistim, ki trčijo v sorodne, na videz nepremostljive izzive življenja.  

Pogovor vodi: Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma

Prehranski sistem za boljši jutri
Pogovarjali se bomo o netrajnosti prehranskega sistema, o rešitvah na sistemski ravni ter vlogi in moči posameznika pri doseganju bolj trajnostnega prehranskega sistema. Dotaknili se bomo vprašanja dostopnosti hrane, pridelane na način, ki spoštuje omejitve planeta in obenem omogoča dostojno življenje vseh. Spregovorili bomo tudi o proizvodnji in porabi velike količine mesa. Prehranjevanje je predvsem stvar kulturnih navad in materialnih možnosti, zato se bomo tega vprašanja lotili tudi z malo bolj ekoantropološkim pogledom. 

Sodelujejo: Žiga Malek, okoljski znanstvenik (video izjava), Nika Tavčar, Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj; pogovor vodi: Maja Prijatelj Videmšek, novinarka Dela.

V sodelovanju z društvom Focus 

Focus, društvo za sonaraven razvoj, je samostojna, nevladna, nepolitična in neprofitna okoljska organizacija, ki že dvajset let deluje na področju podnebnih sprememb. Več: focus.si.

Gost: Jaka Kranjc, strokovni vodja Ekologov brez meja, pri katerih se zadnje desetletje posveča preprečevanju nastajanja odpadkov, izboljšanju ravnanja in zmanjševanju onesnaževanja na ravni držav, občin, podjetij in posameznikov.

Pogovor vodi: Maja Prijatelj Videmšek, dolgoletna novinarka Dela, ki se posveča okoljevarstvenim, naravovarstvenim in prehranskim tematikam ter prihodnosti kmetijstva; objavljala je tudi v številnih uglednih svetovnih revijah in časopisih ter je soavtorica knjige Zadnji dve o projektu reševanja severnih belih nosorogov pred izumrtjem.

Gost: doc. dr. Al Vrezec, ekolog in varstveni biolog, ki se ukvarja predvsem s pticami in žuželkami ter procesi v ekosistemih ter v zadnjem času s problemom upadanja populacij in izumiranjem vrst. Zaposlen je kot znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kot muzejski svetovalec na Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je kustos, pristojen za ptice, in strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev. Kot raziskovalec je vpet tako v znanstveno kot poljudno publicistiko.

Pogovor vodi: Tina Poglajen, filmska kritičarka in novinarka

Pogovor bo naslovil pomen varnih prostorov za trans osebe ter osebe raznih spolnih in seksualnih manjšin. Avtentične filmske reprezentacije družbenih manjšin lahko omogočajo opolnomočenje in uteho, lahko pa prispevajo tudi k nepotrebnemu potvarjanju stereotipnih podob. Z ustvarjalkami_ci trans filmov iz Slovenije bomo razmišljali, ali film Casa Susanna daje verodostojno uteho in obenem legitimno reprezentacijo podob trans oseb, ter iskale optimalne filmske podobe in narative za predstavitev trans zgodb in skupnosti.  

Sodelujeta: Lea Aymard, snemalka, direktorica fotografije in trans aktivistka, Zavod TransAkcija; Ana Čigon, umetnica, videastka, performerka ter učiteljica za film in video na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana; povezuje: Linn Julian Koletnik, dolgoletni trans aktivist, AIS.

V sodelovanju z Amnesty International Slovenija (AIS)

Gostja: dr. Jana Javornik, predavateljica in raziskovalka na univerzah v Leedsu,  Stockholmu in Utrechtu ter na slovenskem Inštitutu za novejšo zgodovino; preučuje javne politike in delovna razmerja, (r)evolucijo organizacije dela in delovnega časa, neenakosti in različnost; je (so)avtorica številnih znanstvenih publikacij, (so)urednica znanstvenih revij in knjig ter članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih in strokovnih skupin in svetov, civilnodružbenih organizacij, med drugimi slovenskega Sledilnika in Podnebnika covida 19. Redno piše in komentira za ugledne svetovne medije, v Sloveniji za Večer, Dnevnik in Mladino ter obe televiziji. Je podpornica delavskega gibanja in gibanj v podporo ohranjanja javnih sistemov ter nasprotnica naraščajočemu populizmu.

Pogovor void: Tina Poglajen, filmska kritičarka in novinarka